Dear Diary

diary of sweet memories…

Liamova kratka zgodba o Avtizmu

Filed under: diary — edin at 7:36 pm on Sunday, May 6, 2018  Tagged
5
Pat!

Zgodba govori o družini katera se je zaradi težkih življenskih in finančnih problemov,bila prisiljena preseliti v sosednjo Avstrijo.Namreč starša sta leta 2012 zapustila svoj rojstni kraj v Sloveniji in odšla kot bi rekli po domače ˝z trebuhom za kruhom˝ v sosednjo Avstrijo.Tam naj bi ju pričakal bratranec kateri jim je pomagal do prvega stanovanja in zaposlitve.Vse je bilo prekrasno,novi kraj,nova kultura,služba in vonj po uspehu,skratka lepo je biti del te države.No to srečo in veselje jima je povečal še prihod novorojenega otroka Liama,kateri je prijokal na svet v Porodnišnici Mistelbach Septembra 2013 z močnimi 4230 grami.Liam se je rodil z carskim rezom,saj tako velikega otroka ni bilo lahko po normalni poti roditi so pritrdili tudi zdravniki kateri so bili prisotni pri porodu.Porod je potekal brez težav in Liam je bolnišnico zapustil že tri dni po svojem rojstvu.Starša sta bila vesela svojega prvega otroka,ter mu kar naprej kupovala vse možne igrače in obleke saj ju je to veselilo.No dobrih 10 mesecev po porodu se je Liam naučil prvih besed.Starša sta se uporno pogovarjala in igrala z njim dokler ni prišla na dan prva beseda ˝mama˝,tej besedi sledila je beseda ˝tata˝(kar v prevodu pomeni Očka.)Liam se je besed kar hitro učil,no in  tudi preko risank začel imitirati živali.Starša sta bila vesela in ponosna nanj,saj še shodil ni,znal je pa kar nekaj besed in imitacij.Kmalu za tem je sledila prva Inekcija pri Splošnem zdravniku.Ta inekcija staršema ni bila znana prav tako nista vedela da teh inekcij otroku ni potrebno v Avstriji po zakonu dovoliti.Ker sta starša bila komaj eno leto v Avstriji,ter jezika in zakona nista še poznala kot se spodobi,sta otroka dovolila cepiti,saj naj bi Zdravstvo hotelo le najboljše za njihovega otroka.Cepljenje je bilo opravljeno,in kmalu kmalu za tem se zgodba začne obračati.Liam veselemu in igrivemu otroku se je dva tedna po cepivu MMR katerega je prejel proti boleznimi Ošpic in rdečk v dvanajstem in kasneje še v štirinajstem mesecu svet obrnil za 360 stopinj.Ta majhni,razigrani in veseli dojenček Liam se je zaklenil v zblojeni svet Avtizma.Otrok kateri je začel govoriti,se vedno smejal in zabavljal svojih staršev še pogledati ni hotel.Veselje na njegovem licu je izginilo.Začel se je zaperati v sebe in ignorirati zunanji svet.Starša sta ga nemočno opazovala in se spraševala kje si Liam naš,kaj ti se je zgodilo,zakaj nas več neopaziš,zakaj se več ne igraš z nama?Liam se je vedno več zapiral v vase,začel je igrače in avtomobile zlagati v vrsto,vsaka igra in igrača katera je bila pomen igre je izgubila vsako sled in vlogo.Vsako igračo in predmet je sestavljal v vrsto eno za drugim ali je zlagal eno na drugo v stolpec.Kontak z očmi je bil izgubljen.Lahko si ga poklical deset krat pa ni odvrnil nobenega znaka in glasu.Postajal je zelo nemiren,kazal je svojo jezo in metal vse kar mu je bilo na poti.Zmotiti ga nisi smel nikakor,saj je takoj odvrnil z krikom in se vrgel po tleh.Staršema se je zdelo vse malo čudaško.Starša sta dobila občutek da je Liam nesramen in sta se začela strogo obnašati do njega,kar pa je situacijo pripeljalo samo še v slabše stanje.Čas je mineval,dnevi in meseci a stanje otroka je bilo nespremenjeno.Liam se je začel čudaško vesti,ter je za vsako stvar mahal z rokami in odpiral usta ter zategoval obraz,kar je staršema dajalo Liamovo obnašanje občutek kot bi bil invalid.Odločila sta se da odpeljeta Liama v Bolnišnico na pregled k otroškem Logopedu.Dobila sta datum in uro pregleda v Novembru 2015.Na dan pregleda je Logoped zastavil nekaj enostavnih iger primernim njegovi starosti na kar se je Liam negativno odzval.Logoped je starše napotil z Liamom na pregled ušes,kjer so odkrili vnetje srednjega ušesa za kar so bili krivi Polipi v srednjem ušesu.Operacijski termin se je določil za Dezember 2015,se pravi mesec dni kasneje.Liam je imel operacijo ušes na kar je operacija trajala slabo uro in pol.Pri operaciji so bile majhne težave z dihanjem kar je starše zelo prestrašilo.Po operaciji sta starša morala sedeti ob Liamu in počakati da se zbudi iz globokega spanja.Oba sta ga zamišljeno gledala priklopljenega na Aparate in tiho spuščala solze.No kmalu za tem se jem tudi Liam zbudil.Po pregledu in nekaj urah so Liama izpustili domov v hišno nego.Po okrevanj je sledil pregled ušes kar je bil ponovno problem pri Liamu,saj ni dovolil nobenega pregleda na sebi.Sledilo je uspavanje z narkozo za slabo uro na kar je ugotovljeno da se rane lepo celijo ampak ima Liam problem pri sluhu in ne sliši 100 procentno,to pa naj nebi bil razlog za njegovo obnašanje in govor.Starši so dobili napotnico za pregled v  Centru Avtizma v Mistelbachu kraju kjer je bil oddaljen le nekaj kilometrov od njihovega doma.V centru za Avtizem so bili potrebni trije obiski otroka da bi se ugotovila razvojna težava.Dva tedna po zadnjem obisku v centri za Avtizem je sledila pošta na domači naslov z Diagnozo Fruhkindlicher Autismus,Entwicklungssprach storung kar pomeni Avtizem in Razvojna težava pri komunikaciji.Za starše to ni bilo nič slabega saj nista poznala besede Avtizem še manj pa takšnih otrok.Neko jutro ob kavi sta se pogovarjala in odločila pogledati na Internet kaj Avtizem pravzaprav je,in tu je bilo konec njihovega veselja.Začelo se je jokanje,kreganje med njima,občutki krivde in obsojanje češ naj bi bil oče oziroma mati kriva za nastalo bolezen.Čas je mineval,tedni in meseci,a doma se je stanje zelo poslabšalo.Starša nista imela več nobenega kontakta med sabo,ljubezen,starst in pogovor so izpareli v zraku.Edina beseda in pogovor je bil v kratkem stavku samo v vezi otroka in nič drugega.Pozabila sta da ju otrok prav zdaj potrebuje,pozabila sta se pogovoriti in osredotočiti na sebe in družino samo ter skupaj poiskati pomoč.No le nekaj časa kasneje je očetu zasvetila iskrica v glavi in se je odločil na internetu poiskati pomoč.Prebiral in iskal je vse mogoče strani a na koncu je le našel stran katera jim je odprla vrata v novo življenje.Sledilo je prvo E-mail sporočilo preko Interneta na društo DAN ZA AVTIZEM.Tu so se prvič srečali z vprašalnikom in na to so dobili Facebook kontakt kjer so se vćlanili v skupino ˝Avtizem je ozdravljiva bolezen˝.Tu sta se starša osebno predstavila ostalim ćlanom,in jim napisala svojo izkušnjo in težavo.Sledil je podrobnejši in natančnejši pogovor z Gospo Katjo,mamo sina Kristiana prvega slovenca kateri je premagal Avtizem.Po pogovoru z Gospo Katjo so se prvič tudi osebno srečali v Litiji.Tam naj bi starša osebno tudi prevzela testne kite na osnovi le teh pa poslali vzorce Ambulatoriju v Avstralijo in Združene države Amerike na preiskavo.Kmalu za tem so na dan prišli tudi prvi DNK izvidi sina Liama ,kateri so pokazali visoko vsebnost Aluminija in zastrupljenja v možganih.Stopnja zastrupljenosti je kazala po lestvici 95%,kar pomeni da je Liam bil zastrupljen v povprečju stotih otrok med prvimi petimi najbolj zastrupljenimi.Staršema se je svet porušil,nastopile so solze in depresija.Ljudje se nemalokrat zapiramo vase in se jezimo zaradi nepomembnih materijalnih stvari katere nas pripeljejo do Depresije in žalosti,ampak se ne vprašamo ali je sploh mogoče primerjati materijalno stvar z majhnim ćloveškim bitjem???Mislim da odgovor poznamo vsi.No pa se vrnimo k družini,katera je bila na pragu živčnega in psihičnega zloma.Po prejetih izvidih so stopili ponovno v stik z Gospo Katjo,ta pa jim je po pregledu Liamovih izvidov svetovala da narocijo Vitamine in Minerale iz Australije za pomoc in podporo porušenem organizmu.Družina je pozorno poslušala in sodelovala v nasvetih gospe Katje.Kmalu za tem gospa Katja priporoči družini kontakt z eno zelo pomembno osebo pri zdravljenju Avtizma.Ta oseba je še danes del njihovega srca in družine kot sami pravijo.Namreć tukaj gre za Gospoda Zorana Drnovška izumitelja prehranskega dopolnila  RENS.Prvi pogovor je stekel preko gospe Katje,kmalu za tem je sledil prvi dogovor in srečanje z Gospodom Zoranom Drnovškom kateri je bil ravno na poti iz Hrvaškega seminarja v Italijo.Družina se ni obirala in brez razmišljanje prevozila 600km iz Avstrije v Koper,kjer so se sestali z Gospodom Zoranom Drnovškom.Srečanje,kot sami pogovor in dogovor je trajal dobre tri ure.Po zaključenem sestanku se Gospod Zoran odpravi na pot v Italijo,družina pa nazaj v Avstrijo.V pogovoru na sestanku z gospodom Zoranom je družina kupila RENS kapljice katere je morala uvesti v vsakdanjo uporabo pri sinu Liamu,se natačno držati predpisanih pravil,diete in seveda celega protokola.Družina je ravno tako v vsem sodelovala in prav tako pri uporabi RENS kapljic pisala tedensko dnevnik Gospodu Zoranu.No ćas je mineval in Liam je lepo in uspešno napredoval.Začel je obiskovati Glasbeno terapijo,Logopeda in terapijo z jahanjem konjičkov.Ne dolgo za tem ko se je Liam začel pridrževati Diete,uvajati Minerale in Vitamine ter jemljati čudežne kapljice rens,so se pokazali prvi pozitivni znaki.Liam se je začel približevati drugim otrokom,kontakt z očmi se je počasi vračal,začele so se prve besede mamaamaaa,tataaatttttaatta….avtoooooo in podobno.Starša sta se izgubila,Liam prav tako obiskuje vrtec,in tudi tu so se začele pohvale,kako pridno uboga in sodeluje,zmeraj več se druži z drugimi otroki,ne malokrat se vrže na tla kar je prej počel vsak dan.Izbruhov je vedno manj.Starša sta bila zelo vesela novic.Tudi iz centra za Avtizem Ambulatorium Mistelbach so prišle pohvale kako Liam pozitivno napreduje.Starša sta za vsako pozitivno novicu obveščala tudi Zorana Drnovška kateri je že veliko otrok ozdravil Avtizma z svojimi RENS izdelki.Zoran prav tako ni skrival svojega veselja z starši.No vse se je začelo lepo odvijati do nekega dne,natančneje tretjega maja letos ko se je Liam zjutraj zbudil in začel praskati.Staršam sta mislila verjetno ga kaj srbi,ampak Liam se je zmeraj več praskal.Oče mu sleče majico in zagleda rdeče bunke.Takoj je poklical Gospoda Zorana kateri mu je predlagal oziroma naročil naj poveča dozo RENS-a in uporabi prav tako kremo RENS.Starša sta se držala navodil.Otroka sta namazala z kremo in pojačala kapljice.Kmalu za tem sta odšla do zdravnika kateri je ob vstopu v ordinacijo pogledal Liama in takoj zapisal Črne koze.Starša sta zamrznila ob pogledu na zdravnikovo mnenje.Kako prosim sta ponovno vprašala.Zdravnik jima zopet ponovi,vaš otrok ima na žalost črne koze.Starša sta se pogledala in vprašala zdravnika kaj pa zdravljenje in zdravila.Zdravnik jima na to odgovori.Nažalost zdravila za to neobstaja in ga ni.Lahko vzameta kremo proti srbenju,normalno bi moralo samo izginiti nekje v petnajstih dvajsetih dneh.Starša sta se odpravila domov brez zdravil,kreme in recepta.Odločila sta se poslušati gospoda Zorana in po njegovih napotkih mazati in dajati otroku RENS.Drugo jutro ko sta se starsa zbudila in slekla otroku majico da preverita stanje na koži sta ostala brez besed.Otroku so se izpuščaji ustavili na istem številu kot dan prej.Starša sta pričakovala telo prekrito z rdečimi mehuri,ampak sta ostala brez besed.Otrok se je drugi dan le malokrat še popraskal in takrat ko je to storil sta ga starša namazala z RENS kremo in mu dodala kapljice.Tako je minil drugi dan.Naslednje jutro se pravi tretji dan sta starša zopet pregledala otroka,in večino gnojnih mehurjev kateri so bili najprej le rdeće pike,zaćeli blediti.Nekaj jih je ratalo črnih prozornih večina pa se jih je umikalo in bledelo.Starša sta zopet kontaktirala gospoda Zorana in mu razložila otrokovo stanje.Zoran je ostal brez besed na kar je zahteval nekaj fotografij.Starša sta takoj ukrepala in poslala Zoranu slike,a na kar je sledil klic.Zoran je ves v veselju staršema sporočil da se je zgodil prvi čudež v zgodovini.Namreč RENS je blokiral izbruh črnih kozic v dveh dneh za katere je veljalo za najbolj nevarno in 30% smrtno bolezen otrok v preteklosti.Ćrne kozice so pri Liamu začele tretji dan odhajati iz telesa.5 dni po izbruhu majhni Liam nima več sledi črnih kozic na kar so starši lahko zahvalni izumitelju RENS-a gospodu Zpranu Drnovšku.

No kot smo lahko prebrali iz zgodbe,je mlada Slovenska družina iz Avstrije uspešno začela zdraviti svojega sina Liama od Avtizma,prav tako pa tudi uspešno premagati bolezen črnih koz v samo treh dneh.Družina se zdaj se pripravlja na naslednji podvig,kateri jih vodi naravnost do naših sosedov na Hrvaško,natančneje v Rovinj na ABA znanstveno terapijo,katera omogoča pomoč otrokom pri razvojnih težavah.Družina prav tako sodeluje v Humanitarnih akcijah kjer se finančna sredstva in pomoč zbirajo za prihajajočo ABA terapijo,katera stane kar precej denarja.Njihov sin Liam je svoj prvi talent našel v risanju,katerega so prepoznale vzgojiteljice vrtca na to pa še Direktorica Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah Gospa Katra Hribar Frol,katera nam je z veseljem odstopila prostor in se zavzela za Razstavo Liamovih slik,katera bo na voljo od 14.maja dalje v galeriji le te knjižnice.

Tako poačasi prihajamo k zaključku te naše zgodbe o Slovenski družini in njihovem še ne pet letnemu otroku Avtistu Liamu,ter prav tako upamo da ste se lahko naučili česa iz te zgodbe.

Kot smo lahko prebrali naši družini in njihovmu otroku Liamu gre počasi in sigurno na bolje,vsekakor zahaljujoč Društvu za Avtizem Dan,Gospe Katji Sergan Božič in Gospodu Zoranu Drnovšku kateri uspešno zdravi poleg Liama še veliko otrok z Avtizmom.

Prav tako se zahvaljujem vsakomur od vas  kateri ste si vzeli malo časa za branje in razmišljanje o cepljenju vaših otrok,in o težki poti psihičnega in finančnega bojevanja kateri sledi le zaradi nekaterih cepiv katera lahko vaše življenje in življenje vaših otrok za hip obrnejo na glavo.

Starši,ne dovolite nikomur da odločuje o življenju in zdravlju vas in vaših otrok.Svobodno se odločajte in trezno razmišljajte,to vam sporoča mlada družina iz Avstrije.

Prav lepo in srčno pozdravljeni.

Družina:(Oče Edin,Mati Emina,sin Liam).

Give me a pat!

05/06/2017

Filed under: diary — don roshan dias jayasuriya at 3:59 pm on Monday, June 5, 2017
38
Pat!

adasdadadsS

Give me a pat!

Mapo Tofu

Filed under: diary — Yanxinyu at 6:54 pm on Saturday, May 20, 2017
9
Pat!


Authentic Szechuan style mapo tofu is one of the branding dishes of Szechuan cuisine. It is spicy, numbing, hot, aromatic and tender. Making the yummiest mapo tofu at home for several bowls of steamed rice.


It’s suitable for making at home, and it is easy to learn.


Ingredients


Tofu        1 pic

Spring Onion        1 pic

Chopped Garlic        2 pics

Mince(Beef is the best)        Approximately 1/10 weight of the tofu

pixian bean sauce         1 big spoon (You could find this in Chinese supermarket)

Soy Souce(light color one)        a little-add gradually and taste it

Salt  A little-add gradually and taste

Vinegar        several drops(add at last)

Perppercorn powder 0.5-1g(depends on your taste)

Sesame oil         a little

rice wine        a little

Sweet potato powder        -to thicken the juice


Preparation:

Cut the tofu into squares (the size is on your decision)


Cut the spring onions into small pieces, and chop the garlic into minces. The minced meat should be defrozened beforehand.


Boil the tofu

Why?

1.The tofu will taste better when contains less water after boiling.

2.The boiled tofu makes the tofu more elastic and tasty.

3.Add a little salt when boiling the tofu, this is crucial.

4.Tofu should be cooked for 2-3 mins (soft fire, big fire could break the tofu).


Fry:


Take another pot, and put some oil inside (could be more than usual). When the oil becomes hot, fry the minced meat. Note that the oil temperature should not be too hot, and fry it slowly until the minced meat becomes slightly yellow and dry.

Then add Pixian bean sauce to fry until red oil comes out.

Add the garlic to fry until the aroma comes out, then add some water or soup (A small bowl). When the water boiled, add some rice wine, soy sauce, a little sugar, and then taste it. It should be less salty than it should be, because the water will be condensed later.


Add the tofu to cook for 2-3 mins, until the soup condensed and add some peppercorn powder.


Finanlly add some sweet potato powder to thicken the soup. (dilute the powder in a little water and add it, stir), then add the seasame oil and vinegar.


It’s done! You could add some spring onion, seasame on top as decorations.


Bon Appetite!


3/18/2017- Moving to a new ARK: Survival Evolved server

Filed under: diary — Sid at 5:32 am on Saturday, March 18, 2017
13
Pat!

Hopefully, in the next few months I will build my new base on the new server on ARK: Survival Evolved

14-05-2016 -

Filed under: diary — UTSAV MITRA at 5:53 am on Saturday, May 14, 2016
11
Pat!

14-05-2016

Filed under: diary — UTSAV MITRA at 5:41 am on Saturday, May 14, 2016
6
Pat!

11:08:21

I broke a stone with bare hand on today morning.I am very happy now.  :) STONE-BREAKING

Give me a pat!

3/16/2016 — Work done in-game (ARK)

Filed under: diary — Sid at 7:05 am on Wednesday, March 16, 2016  Tagged
29
Pat!

Today, I just finished putting up my 1st layer of walls on me home in a little game called “ARK: Survival Evolved”


I hope to put the 2nd layer up soon with the roof also…

Give me a pat!

The Long Distance Relationship

Filed under: diary — leigh Marie Antonette at 7:38 am on Tuesday, March 1, 2016
9
Pat!

Hi po!, sulat nalang ako now, inaantok ako dito sa office eh, wala yong mga boss ko.

‘Yon nga po, June 22, 2015 umalis ako sa amin, sobrang lungkot pero at the same time excited kasi first time kong pupunta sa City. Naging mahirap din ang sitwasyon namin kasi naging busy ako at naging sensitive  na din cya, di siguro sanay na magkalayo kami. Palagi syang galit at inaaway ako kapag di ako nakapagreply agad sa mga text nya. Pero napag usapan naman namin ng mabuti iyon. Naging ok na kami, focus ako sa kanya at focus din cya sa akin. Noong September 2015, umuwi kaming Bohol together with my two brothers na dito na din sa Manila nakatira. Pinauwi kami ng tita namin galing ibang  bansa para makapag bonding. Sobrang excited ako na makita ang tita ko at the same time ang boyfriend ko. Sobrang excited din sya at sobrang saya nang finally nagkita na kami. We just stayed in the province for about 3 days kaya sinulit namin bawat araw. Kulang na kulang ang aming vacation pero wala naman kaming magawa, Ayy wait, may 1 day extension pala kami, naiwan kami ng airplane pabalik dito sa Maynila. heheeh. Namimiss ko ulit cya kasi di ko pa alam kung kelan ako makakauwi ulit. :-( ;-( . Lungkot ng story ko noh? Mahirap pala talaga ang LDR lalo na at mahal mo sya at marami na kayong nabubuong memories together tapos biglang maglalayo.  :-(

September…October… We’re still happy despite sa sitwasyon namin, nanatili kaming matatag. November first week, nag message sa akin si Josephrey.Naalala nyo sya? Ang unang crush ko? hehehehe .. Nagmessage sya sa akin mga buwan pa ng September pero di ko sya pinansin kasi nadivert na ang focus ko sa boyfriend ko. Nitong November nirereply ko na cya at nanghingi ulit ng phone # , binigyan ko naman. Nagtetext cya sa akin pero di ko nirereply, naging busy ako. Pero nung time na medyo nabored ako sa bahay, nagreply ako sa kanya.. alam ko andito pa sya sa Maynila pero wala naman akong balak makipagkta sa kanya talaga….. Itutuloy…..

Happy with Him <3

Filed under: diary — leigh Marie Antonette at 2:09 am on Tuesday, March 1, 2016
5
Pat!

Good morning Diary!!! Masaya ang post ko today kasi inlove ako dito eh. heheh :-)

New year’s eve and we’re attending mass. Kasama ko na si Harold nagsimba. Ang saya at ang sarap sa pakiramdam na may nagmamahal sayo ng seryoso. Ilang araw pa lang kami pero nagpunta na sya sa bahay namin para makipagkilala sa parents ko. Tinanggap naman sya agad ng nanay ko pero si papa parang di nagsalita agad pero di pa rin nawalan ng gana  si Harold, palagi nya akong binibisita sa bahay at tuluyan na silang naging close ng nanay ko at iba kong mga kapatid. Kapag kasama ko sya parang ayaw ko nang mag end ang oras, mahal na mahal ko sya at alam kong mahal na mahal nya din ako. April ,nang pinakilala nya ako sa papa nya, wala yong mama nya that time kasi andito sa Manila. Naging close agad kami at magaan din nman sa loob kausap . Masaya ang love story namin ni Harold. Wala kaming pakialam sa mga tao sa paligid namin, sa mga taong involve sa mga nakaraan namin, basta kaming dalawa ay masaya na. Weekend lang kami madalas magkasama kasi sa City cya nag aaral at ako ay sa bayan lang namin, pag uwi nya sa bayan namin at alam nyang may pasok pa ako, hinahatid at sinusundo nya ako sa school. Alagang alaga ako sa boyfriend ko kaya lalo ko syang minahal. Isang text or tawag ko lang na sunduin or puntahan mo ako, darating agad cya. Naging close na cya ng family at ibang relatives ko. Walang araw na nagdaan na di ko cya minahal. Summer vacation of 2015 was the best time for me, nagspent kami ng time na parang wala ng katapusan. Pero nang dumating ang buwan ng June, dun na kami nagsimulang malungkot, aalis na kasi ako at punta na dito sa Maynila kasi may work nang naghihintay. Sobrang lungkot ang araw na iniwan ko sya. As in parang gusto ko cyang sumama sa akin, pero di pa cya tapos sa pag aaral. Nagtiis nalang kami sa Long distance relationship. Kinakaya namin kasi may pangako kami sa isa’t isa at may mga pangarap pa kami.

Ang saya noh? pero medyo malungkot. hehehe.Next na po ulit!! :-)

Chapter 2 : Moving On

Filed under: diary — leigh Marie Antonette at 6:55 am on Monday, February 29, 2016
4
Pat!

Hi po ulit!. itutuloy ko po ang chapter 2 ng love story ko. hehe

Tuluyan ko na pong kinalimutan si Josephrey at nag focus nlang ako sa studies ko at sa iba kong na link na mga guys. Nitong November 2014 po, mai nka chat ako na kababayan ko din pero di kami magkakilala. Nanghingi po cya ng phone # ko at binigyan ko naman kahit di ko cya type. Mula nun, palagi na cyang nagtetext pero minsan lang talaga ako narereply kasi naiinis ako. Palagi cyang nag gogroup message para siguro mapansin ko pero di ko talaga pinatulan. Noong December 24 2014 ng gabi, bored na bored ako sa bahay kahit magpapasko kasi masama pakiramdam ko, timing din na nag group message na nman cya about PBA basketball at team ko ang tinitira nya which is the Genebra, syempre kaylangan kong ipagtanggol ang team ko kaya nagreply ako at inaway ko cya, natawa cya at sobrang tuwa daw nya na nareply ako. Hinamon ko cya na magkikita kami mismo that night kasi nga wla din ako magawa pero nasaktan yong ego ko kasi cya ang umayaw, nasa city daw sya that time, sabi nya next day nalang so that next day i expected was on the 26th . Sumapit ang 26th ng December kaya nag text ako sa kanya na magkikita na kami but nahurt na nman ego ko, may banda daw sila that night so nadissapoint na talaga ako at sabi ko sa sarili ko ” walang isang salita ang lalaking ito” so di na ako nag expect pa sa kanya. Kinabukasan tumawag cya at nagsorry, cyempre pinatawad ko din ,mabait ako eh! hehehe :-)

Halos isang araw kaming nagtatawagan kasi nakita ko na ang positive side nya, marunong syang magpatawa . Tawa lang ako ng tawa while we’re talking.Nag karoon ako ng interest na mameet cya kasi nga nagustuhan ko yong side nyang yon. Nagpasya kami na sa 28th kami magkikita at susunduin nya ako sa bahay namin. Dumating cya kinagabihan ng 28 at na love at first sight ako sa kanya, gwapo pala, nawala na ng tuluyan sa puso’t isip ko si Josephrey.

Dinala nya ako sa tuktok ng bundok dun sa malapit sa kanila. Masaya ako kasi masaya pala syang kasama. Tuluyan na akong nahulog sa kanya. That night nanligaw cya pero alam ko na isang buwan ang nakaraan mula nang maghilaway sila ng girlfriend nya, pero nakita ko kung ganu cya kaseryoso sa akin. Marami nman talaga ang nag bobother sa isip ko that time kasi may nanligaw din sa akin pero parang di cya seryoso, paasa kungbaga kaya pinili ko si Harold, ang lalaking kasama ko that night na alam kong sya na. Mabait sya, masarap kasama at unang lalaki na lumuhod sa harap ko just to get my sweetest YES. :-) Oo, sinagot ko agad cya that night din Dec. 28, 2014. Mahal ko na cya at alam kong seryoso sya. Nakikita ko sa mga mata nya na sincere cya at di nya ako sasaktan. Mas bata sya sa akin ng  1 year and 3 months but it does not matter to me, mahal na mahal ko sya at tanggap ko sya. Matured na sya kung mag isip kaya lalo akong natuwa. Hinatid nya pauwi bago lumalim ang gabi. Sobrang saya ko that time, tanggap kasi nya ako despite sa aking mga perfect imperfections.

Itutuloy……..

Next Page »